Jezera v Sloveniji

V Sloveniji naj  bilo okrog 1300 jezer. Ena od definicij opredeljuje za jezero vsako naravno ali umetno vodno površino na zemeljskem površju, s površino nad 1 ha, ki  nima stalne, neposredne povezave z morjem. Število vseh jezer v Evropi je po teh kriterijih kar pol milijona. jezera1

Morda bi bil lep popotniški cilj, da v naslednjih letih obiščem 300 slovenskih jezer. Zakaj pa ne? Prepričan sem, da bi ob tem zelo užival. V Wikipediji  je popisanih le 321 jezer. Dober seznam za začetek popotovanja. Če si dam nekaj popusta, sem bil v svojem življenju le ob kakšnih 30 jezerih s tega seznama. Čaka me torej  še ogromno dela.

jezera2

Jezera so del izjemnega vodnega bogastva Slovenije, ki je v tem oziru med najbogatejšimi državami v Evropi. Najznamenitejše slovensko jezero je Blejsko jezero. Nastalo je pred 14.000 leti in se ponaša z otočkom s cerkvijo. Cerkniško jezero je največje jezero v Sloveniji. Ko voda poplavi Cerkniško polje, je veliko 2.600 hektarov, v maju ali juniju pa presahne. Ujeto med bohinjskimi gorami je Bohinjsko jezero, največje stalno in naravno jezero v Sloveniji. V dolini pod Triglavom so razpršena Sedmera jezera po katerih dolina nosi ime. Najgloblje slovensko jezero je Velenjsko jezero, ki je nastalo zaradi izkopavanja premoga in seže 54 metrov globoko. Večina jezer in njihovih bregov ponuja odlične priložnosti za rekreacijo in sproščene sprehode s čudovitimi razgledi. Nekatera v svoji bližini premorejo tudi urejene piknik prostore in kampe.

jezera3

S skupno površino 68.93 km2, pokrivajo stoječe vode le 0.3 odstotka celotnega ozemlja Slovenije. Skoraj polovico teh vodnih površin je umetnih. Edini večji naravni stalni jezeri sta Blejsko (1.43 km2/ 25.7 milijonov m3 vode) in Bohinjsko jezero (3.28 km2/ 92.5 milijonov m3 vode), ki sta, kot večina naravnih jezer v Evropi, ledeniškega izvora.

jezera4

Med stoječe vode z naravno oblikovano kotanjo lahko štejemo tudi kraška presihajoča jezera. Največje tovrstno jezero v Sloveniji je Cerkniško jezero (do 26 km2 / 76 milijonov m3). Cerkniško jezero ima svetovni sloves. Podoben hidrološki režim poplavljanja imajo številna kraška polja v Sloveniji, ki pa se z njim ne morejo primerjati po obsegu in trajanju ojezeritve.

Skoraj enako površino kot naravna presihajoča jezera imajo tudi umetna vodna zajetja. Največja zajetja na Dravi in Savi služijo vodnim elektrarnam. Med njimi največje je Ptujsko jezero, po površini (3.5 km2) celo večje od Bohinjskega jezera, vendar pa zadržuje precej manj vode (19.8 milijonov m3).

Comments are closed.