Krim

Vzpon na Krim. Pri vsem skupaj je najlepše to, da vodi prav do vrha odlično vzdrževana makadamska cesta in da lahko naš vzpon prilagodimo trenutnim željam in potrebam. Pa še cesta ni ena sama, razen tik preden dospemo na sam vrh. Tako si lahko po mili volji izberemo recimo enourni pohod, ali pa več kot dve uri dolgega iz doline.

krim1

Krim je 1107 m visoka gora, ki se dviguje južno od Ljubljanskega barja. Z vrha, na katerem stoji planinski dom ter večje število oddajnikov, je lep razgled na del Julijskih Alp, Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe in Ljubljansko barje. Nekaj pešpoti, ki jih najdete na spletni strani http://www.hribi.net/:

Pot Čas hoje Višinska razlika  
Mesnice – Krim (po cesti) 1 h 50 min 307 m
Jezero – Krim (mimo Ledenice) 2 h 20 min 807 m
Preserje – Krim 2 h 20 min 707 m
Strahomer – Krim (čez Strmec) 2 h 10 min 798 m
Dom v Iškem Vintgarju 2 h 15 min 747 m
Strahomer – Krim (čez Kramarco) 2 h 10 min 798 m
Vrbljene – Krim 2 h 15 min 800 m
Tomišelj – Krim 2 h 15 min 792 m
Lovska koča Plehanov laz – Krim 2 h 15 min 487 m

krim5Cestni dostopi so primerni tako za avtomobile, kot tudi za kolesarje. Prav občudujem jih (kolesarje namreč), ko prisopihajo na vrh pa sploh niso preveč utrujeni. Glavni cestni dostop vodi preko Iške vasi in Gornjega Iga, dostopi pa so možni tudi iz drugih vasi pod Krimom, recimo iz Tomišlja. Sam sem prihajal iz smeri Rakitne in že nekoliko utrujen parkiral slabe pol ure hoje pod vrhom. Le toliko, da dobim občutek za naslednjič, ko bom startal iz doline. Razgled  z vrha Krima je zares fantastičen, v spominu pa so mi ostali telekomunikacijski stolpi in vojaški objekti, ki so še vedno pod nadzorom v ograjenih območjih. Domačini vedo povedati, da je vrh Krima ves preluknjan in prepreden z bunkerji in da morda še ni eksplodirala zadnja mina, ki je ostala iz časa bivše države.

krim4

Leta 1817 so geodeti na Krimu postavili trigonometrično točko I. reda s številko 172, ki so jo uporabljali za koordinatno izhodišče pri katastrski izmeri Dežele Kranjske, Primorja in Istre. Izmera je trajala med leti 1817 do 1828, o dogodku priča bronasta spominska plošča na zidu planinske koče. Med drugo svetovno vojno so se na Krimu in njegovi okolici zaradi težko dostopnega terena in obsežnih gozdov zadrževale številne partizanske enote.

Tudi narava tu zgoraj je vredna ogleda. Tale parček lilij mi je prav dan popestril.

krim6

krim2Še nekaj zanimivosti iz zgodovine. Z razvojem radijske tehnike je Krim zaradi svoje dominantne lokacije postajal vedno bolj zanimiv. Leta 1971 so začeli na njem graditi RTV oddajnik z namenom, da bi s televizijskim signalom pokrili območja, kamor radijski signali iz oddajnika Krvavec in Ljubljanski grad niso segli.

Za lokacijo se je začela tedaj zanimati tudi jugoslovanska vojska, ki je sočasno z RTV oddajnikom začela graditi svoje objekte. Od takrat naprej je bil vrh Krima zaprt za javnost, planinci in pohodniki so se lahko povzpeli le do t.i. malega Krima. V času vojaške zasedbe vrha je na njem delovala pomembna radijska točka JLA, ki je z radijskimi in radio-relejnimi zvezami pokrivala večji del Slovenije in vzdrževala zvezo z ostalimi podobnimi krim3točkami po Sloveniji in Jugoslaviji.  Leta 1991, med osamosvojitveno vojno, je teritorialna obramba poizkušala posadko objekta prisiliti k vdaji, vendar se ji to ni posrečilo. Objekt je v rokah JLA ostal do oktobra 1991, ko se je iz Slovenije umaknila celotna armada. Po letu 1991 je vrh ponovno postal dostopen za javnost, danes so vojaški objekti videti bolj ali manj zapuščeni, ob njihovih ostankih pa stoji planinska koča, ki jo vsako leto obišče več kot tisoč planincev in pohodnikov.

 

 

Comments are closed.