Od Razbor do Čateža

razbore1Dolgih 172 let je minilo od takrat, ko je Fran Levstik  napisal svoj znameniti literarni potopis Popotovanje od Litije do Čateža . To delo predstavlja nekakšen Levstikov literarni program. Zelo znano  je tudi po tem, da sem to vprašanje (poleg Krsta pri Savici in Namišljenega bolnika) potegnil na maturi in dobil odlično oceno.

Tokrat smo se odpravili na nekoliko krajši, a nič manj zanimiv pohod od Razbor do Čateža. Seveda vsi ločimo tale »Levstikov« Čatež  od onega Čateža ob Savi, kamor se hodi staro in mlado namakat v klorirano toplo vodo.

V prečudoviti kraj Razbore  nas je povabila Vanda, naša priljubljena sodelavka, ki je imela to srečo, da si je že v najlepših letih prislužila vsakomesečno nagrado pokojninskega sklada. Do Razbor pridete iz avtocestnega izvoza Trebnje-zahod in jo skozi Veliko Loko uberete proti severu. Sploh ni mogoče zgrešiti. Pa na kokoši, ki se rade sprehajajo po cestah, pazite.

Sprejem je bil nekaj posebnega, baloni, harmonika, opojna pijača. Vsa vas se je dvignila na noge in razbore3
nas čisto po dolenjsko pričakala z odprtimi rokami. V istem stilu se je naše srečanje nadaljevalo in v poznih večernih urah tudi končalo. Vmes pa seveda popotovanje od Razbor do Čateža.

Ja, kar precej je bilo treba v hrib. Utrujenost je hitro minila, ker so na poti čisto posebne energijske točke, ki so nas sproti oskrbovale z novo energijo. Pozitivne energije je tu v izobilju. Nekatere točke, kjer se energija najbolj koncentrira, so označene s čisto posebnimi kamni. Ali se sploh lahko čudimo, da v teh krajih živijo tako čudoviti ljudje? Preveč je vseh točk, da bi jih tukaj omenjali. Morda le Marijin studenec, kjer teče bistra voda, ki je dobra za vid. Za vsak slučaj sem si poleg oči umil tudi ušesa. Na koncu sem jo še pil, kajti na svoji duhovni poti želim razviti predvsem svoj notranji vid.

razbore2

razbore4

Morda je na tem mestu prostor za majhno anekdoto, o kateri se bo še veliko govorilo, morda celo pisalo. Naša Katarinca je med potjo nabirala jurčke. Kar pet jih je uspela najti. Ker jih ni želela nositi v rokah, jih je zvito skrivala ob poti. Kako je svoja skrivališča označila, nam seveda ni povedala. Na njeno žalost pa nam Vanda ni vnaprej zaupala pohodniškega načrta. Tako smo se na izhodišče vračali povsem po drugi poti, jurčki pa so ostali v svojih skrivališčih. Naslednje leto je v teh krajih pričakovati pravo eksplozijo novih, mladih in slastnih jurčkov. Ko bi le vedel za vsa ta skrivališča … :-)

razbore5

Cerkev Marije Pomočnice na vrhu hriba v vasi Zaplaz  je dolenjsko romarsko središče. Od tu seže pogled daleč na vse strani pa tudi cerkev je lepo vidna z mnogoterih dolenjskih gričkov, ki so jih pridne roke zasadile z vinogradi. Kar prehitro smo prispeli do cilja v Čatežu in že se je bilo treba vračati, tokrat po dolini nazaj v Razbore.

razbore6

Kaj reči za konec? Že prišli smo v te kraje s pozitivno energijo, se tu prekrasno imeli in ko smo odhajali, je bila naša energija vsaj podeseterjena. Vandi smo za vse čarobne trenutke neskončno hvaležni.

Comments are closed.