jun 28

Rakitna

rakitna1Rakitna me je prijetno presenetila. Doslej sem razmišljal v stilu – še ena dokaj oblegana turistična destinacija in nič kaj dosti več. Ko pa se človek nekoliko poglobi v kraj, kjer se nahaja, hitro opazi, da Rakitna ni samo jezero, morebitno kopanje ter pica v bližnjem lokalu. Rakitna je kraj, kamor se je potrebno vračati, da bi ga vsaj za silo spoznal.

Do Rakitne vodi veliko različnih poti. Če prihajate iz ljubljanskega konca, je najboljše izhodišče kraj Podpeč. Do tu lahko pridete iz ljubljanske južne obvoznice na izvozu Rudnik skozi Črno vas ali pa zavijete levo na Brezovici, odcep za Podpeč. Iz Ljubljane do Rakitne boste potrebovali približno pol ure vožnje z avtomobilom. Notranjci in Primorci pa boste verjetno ubrali kar bližnjico skozi Cerknico. Nisem si mislil, Cerknica je z Rakitne prav presenetljivo blizu.

rakitna5Rakitna je v vročih poletnih dneh pravi raj za kopalce. Pred leti, ko sem bil prvič na Rakitni, seveda brez kopalk, sem želel vsaj noge namočiti v jezeru. Pa sem naredil le korak ali dva in že me je katapultiralo v vodo, kolikor sem bil dolg in širok. Še dobro, da sem pred tem odložil denarnico in mobitel … In veselja še ni bilo konec. Na tistem nesrečnem mestu je bilo dno tako zelo spolzko, da se nikakor ni dalo priti ven. Vsak tovrstni poskus se je končal s ponovnim štrbunkom v vodo. Zagotovo me je preganjal kakšen razposajen duh tukajšnjih prednikov, kajti zgodovinska odkritja iz Rakitne in okolice segajo tudi 4500 let nazaj. Ko se je poredni duh naveličal ukvarjanja z mano in mi je nekako le uspelo priti iz vode, mi je bilo za vse že vseeno. Slekel sem se do spodnjih hlač in si privoščil pošteno in spodobno kopanje. Turisti so se tisti dan imenitno zabavali. Lahko bi od vsakega pobral po 5 evrov, pa bi verjetno z veseljem dali, kajti predstava je bila zares enkratna.

rakitna6

rakitna3

Še nekaj podatkov, ki jih o Rakitni najdete na spletu:

rakitna4Rakitna je razloženo naselje, ki leži ob robu najvišjega kraškega polja v Sloveniji, sredi krimskih gozdov. Znana je po ugodni klimi za pljučne bolnike in po ostrih, a sončnih zimah. Na parkirišču ob jezeru parkirate. Jezero poleti ponuja kopanje, poleti in jeseni ribolov ter pozimi drsanje.

Ob jezeru je izhodišče za krožno sprehajalno pot med slikovitim naseljem počitniških hišic mimo Mladinskega klimatskega zdravilišča in skozi vaško jedro s cerkvijo – dolžina 3,5 km. Tu je tudi začetek gozdne in arheološke učne poti, ki vodi do ostankov rimskega obrambnega stolpa in zapornega zidu (Claustra Alpium Iuliarum) iz 3. st. n. št. (dolžina 2 x 1,6 km). Pozimi so v Rakitni urejene steze za tek na smučeh.

Kolesarji se lahko iz Rakitne vzpnete na Krim, ki ponuja razgled na Ljubljansko kotlino. Cesta, smer Ljubljana, gre mimo kraških ponikev. Sprva je asfaltna, čez 2 km odcep desno na makadam (še 8 km). Z Rakitne pa lahko nadaljujete pot tudi na jug, prek Vidovske planote na Bloke oz. prek Menišije na Cerkniško polje.

rakitna2

jun 28

Krim

Vzpon na Krim. Pri vsem skupaj je najlepše to, da vodi prav do vrha odlično vzdrževana makadamska cesta in da lahko naš vzpon prilagodimo trenutnim željam in potrebam. Pa še cesta ni ena sama, razen tik preden dospemo na sam vrh. Tako si lahko po mili volji izberemo recimo enourni pohod, ali pa več kot dve uri dolgega iz doline.

krim1

Krim je 1107 m visoka gora, ki se dviguje južno od Ljubljanskega barja. Z vrha, na katerem stoji planinski dom ter večje število oddajnikov, je lep razgled na del Julijskih Alp, Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe in Ljubljansko barje. Nekaj pešpoti, ki jih najdete na spletni strani http://www.hribi.net/:

Pot Čas hoje Višinska razlika  
Mesnice – Krim (po cesti) 1 h 50 min 307 m
Jezero – Krim (mimo Ledenice) 2 h 20 min 807 m
Preserje – Krim 2 h 20 min 707 m
Strahomer – Krim (čez Strmec) 2 h 10 min 798 m
Dom v Iškem Vintgarju 2 h 15 min 747 m
Strahomer – Krim (čez Kramarco) 2 h 10 min 798 m
Vrbljene – Krim 2 h 15 min 800 m
Tomišelj – Krim 2 h 15 min 792 m
Lovska koča Plehanov laz – Krim 2 h 15 min 487 m

krim5Cestni dostopi so primerni tako za avtomobile, kot tudi za kolesarje. Prav občudujem jih (kolesarje namreč), ko prisopihajo na vrh pa sploh niso preveč utrujeni. Glavni cestni dostop vodi preko Iške vasi in Gornjega Iga, dostopi pa so možni tudi iz drugih vasi pod Krimom, recimo iz Tomišlja. Sam sem prihajal iz smeri Rakitne in že nekoliko utrujen parkiral slabe pol ure hoje pod vrhom. Le toliko, da dobim občutek za naslednjič, ko bom startal iz doline. Razgled  z vrha Krima je zares fantastičen, v spominu pa so mi ostali telekomunikacijski stolpi in vojaški objekti, ki so še vedno pod nadzorom v ograjenih območjih. Domačini vedo povedati, da je vrh Krima ves preluknjan in prepreden z bunkerji in da morda še ni eksplodirala zadnja mina, ki je ostala iz časa bivše države.

krim4

Leta 1817 so geodeti na Krimu postavili trigonometrično točko I. reda s številko 172, ki so jo uporabljali za koordinatno izhodišče pri katastrski izmeri Dežele Kranjske, Primorja in Istre. Izmera je trajala med leti 1817 do 1828, o dogodku priča bronasta spominska plošča na zidu planinske koče. Med drugo svetovno vojno so se na Krimu in njegovi okolici zaradi težko dostopnega terena in obsežnih gozdov zadrževale številne partizanske enote.

Tudi narava tu zgoraj je vredna ogleda. Tale parček lilij mi je prav dan popestril.

krim6

krim2Še nekaj zanimivosti iz zgodovine. Z razvojem radijske tehnike je Krim zaradi svoje dominantne lokacije postajal vedno bolj zanimiv. Leta 1971 so začeli na njem graditi RTV oddajnik z namenom, da bi s televizijskim signalom pokrili območja, kamor radijski signali iz oddajnika Krvavec in Ljubljanski grad niso segli.

Za lokacijo se je začela tedaj zanimati tudi jugoslovanska vojska, ki je sočasno z RTV oddajnikom začela graditi svoje objekte. Od takrat naprej je bil vrh Krima zaprt za javnost, planinci in pohodniki so se lahko povzpeli le do t.i. malega Krima. V času vojaške zasedbe vrha je na njem delovala pomembna radijska točka JLA, ki je z radijskimi in radio-relejnimi zvezami pokrivala večji del Slovenije in vzdrževala zvezo z ostalimi podobnimi krim3točkami po Sloveniji in Jugoslaviji.  Leta 1991, med osamosvojitveno vojno, je teritorialna obramba poizkušala posadko objekta prisiliti k vdaji, vendar se ji to ni posrečilo. Objekt je v rokah JLA ostal do oktobra 1991, ko se je iz Slovenije umaknila celotna armada. Po letu 1991 je vrh ponovno postal dostopen za javnost, danes so vojaški objekti videti bolj ali manj zapuščeni, ob njihovih ostankih pa stoji planinska koča, ki jo vsako leto obišče več kot tisoč planincev in pohodnikov.

 

 

jun 27

Bobovška jezera

bobovek1Bobovška jezera, ki naj bi jih odlikovala neokrnjena narava, boste z lahkoto našli. Nahajajo se v neposredni bližini kompleksa Brdo pri Kranju,  pri kraju Bobovek. Ko boste prispeli v naselje, je dovolj, da odprete šipo na avtu in nadaljujete v smeri, kjer boste slišali značilno glasbo iz tranzistorjev in avtoradiev. Na spletu je mogoče prebrati naslednji opis:

Bobovška jezera so skupina treh jezer. Največje na severu je Krokodilnica, južno je Čukova jama, najmanjše na zahodu pa Ledvička. Nahajajo se v bližini naselja Bobovek na Gorenjskem.

bobovek2

Skupna površina znaša okoli 4,5 ha. Sprva je bilo na mestu današnjih jezer zamočvirjen travnik s posameznimi drevesi. Nato so začeli z izkopavanjem gline, kasneje leta 1953 pa so na območju našli tudi ostanke mamuta, od tu ime poti. Jezerca so danes zaraščena z vodnim in obvodnim rastlinjem ter privabljajo številne ljudi, poleti zaradi ribolova in kopanja, pozimi pa zaradi drsanja. Vedno več Kranjčanov obiskuje ta jezera, zaradi svoje neokrnjenosti.

bobovek3In ravno tej »neokrnjenosti« bi po današnjem obisku nekoliko oporekal. Do jezer sem prihajal skozi nekakšen športni park, kjer me je že na vhodu pozdravil napis Krajevne skupnosti Kokrica. Uvideven kot sem, sem se spraševal, če sploh smem nadaljevati pot v to neokrnjenost. Pa sem v nadaljevanju opazil povsem zvožen travnik, kot da se obiskovalci ne bi mogli dogovoriti, po kateri poti se bodo pripeljali čisto do točke, kjer bodo v miru uživali tako opevano neokrnjenost. Avtomobili so parkirani tako blizu jezera, da z enim kolesom že skoraj zapeljejo v vodo. Tudi mladi motoristi se za napis na tabli prav malo zmenijo in tekmujejo, kdo od njih bo glasnejši in hitrejši.

Nekateri so se danes celo kopali. Mladi nadebudneži so veselo vzklikali in proslavljali konec šolskega leta. To me sploh ni motilo in prav privoščil sem jim. Končno so se za dva meseca znebili nadležnih učiteljev in staršev, ki jih silijo k učenju. Moteče so povsem druge stvari. Iz parkiranih avtomobilov je glasno donela glasba. Resnici na ljubo je bil melos prav prepoznaven, toda nič drugače ne bi bilo, ko bi iz zvočnikov milozvočno žvrgolel štajerski slavček Damjan Murko.

bobovek4

Območje jezer je odličen prostor za piknike. Danes sicer še ni bilo nobenega, v preteklosti pa jih je zagotovo bilo precej. Razen če niso morda Indijanci tu prirejali  bojnih posvetov in kurili tabornih ognjev. Nak, Indijanci bi za sabo pospravili tako, da ne bi ostala niti sled. Tile tukaj pa se obnašajo, kot da so oni zadnji, ki smejo uživati v naravi. Pregovor “Kjer se osel valja, tam dlako pusti”, je prav žaljiv za te prijetne in nekoliko trmaste živali.

bobovek5

Pa bi lahko bilo vse drugače. Slovenija ima s svojimi lepotami vse naravne danosti, da postane turistična destinacija najvišjega razreda. Le pravo ponudbo bi bilo potrebno ustvariti. A kaj, ko smo preljubi Slovenci še vedno nagnjeni le h gostilniškemu turizmu in zaslužku na kratek rok.