jun 23

Jezera v Sloveniji

V Sloveniji naj  bilo okrog 1300 jezer. Ena od definicij opredeljuje za jezero vsako naravno ali umetno vodno površino na zemeljskem površju, s površino nad 1 ha, ki  nima stalne, neposredne povezave z morjem. Število vseh jezer v Evropi je po teh kriterijih kar pol milijona. jezera1

Morda bi bil lep popotniški cilj, da v naslednjih letih obiščem 300 slovenskih jezer. Zakaj pa ne? Prepričan sem, da bi ob tem zelo užival. V Wikipediji  je popisanih le 321 jezer. Dober seznam za začetek popotovanja. Če si dam nekaj popusta, sem bil v svojem življenju le ob kakšnih 30 jezerih s tega seznama. Čaka me torej  še ogromno dela.

jezera2

Jezera so del izjemnega vodnega bogastva Slovenije, ki je v tem oziru med najbogatejšimi državami v Evropi. Najznamenitejše slovensko jezero je Blejsko jezero. Nastalo je pred 14.000 leti in se ponaša z otočkom s cerkvijo. Cerkniško jezero je največje jezero v Sloveniji. Ko voda poplavi Cerkniško polje, je veliko 2.600 hektarov, v maju ali juniju pa presahne. Ujeto med bohinjskimi gorami je Bohinjsko jezero, največje stalno in naravno jezero v Sloveniji. V dolini pod Triglavom so razpršena Sedmera jezera po katerih dolina nosi ime. Najgloblje slovensko jezero je Velenjsko jezero, ki je nastalo zaradi izkopavanja premoga in seže 54 metrov globoko. Večina jezer in njihovih bregov ponuja odlične priložnosti za rekreacijo in sproščene sprehode s čudovitimi razgledi. Nekatera v svoji bližini premorejo tudi urejene piknik prostore in kampe.

jezera3

S skupno površino 68.93 km2, pokrivajo stoječe vode le 0.3 odstotka celotnega ozemlja Slovenije. Skoraj polovico teh vodnih površin je umetnih. Edini večji naravni stalni jezeri sta Blejsko (1.43 km2/ 25.7 milijonov m3 vode) in Bohinjsko jezero (3.28 km2/ 92.5 milijonov m3 vode), ki sta, kot večina naravnih jezer v Evropi, ledeniškega izvora.

jezera4

Med stoječe vode z naravno oblikovano kotanjo lahko štejemo tudi kraška presihajoča jezera. Največje tovrstno jezero v Sloveniji je Cerkniško jezero (do 26 km2 / 76 milijonov m3). Cerkniško jezero ima svetovni sloves. Podoben hidrološki režim poplavljanja imajo številna kraška polja v Sloveniji, ki pa se z njim ne morejo primerjati po obsegu in trajanju ojezeritve.

Skoraj enako površino kot naravna presihajoča jezera imajo tudi umetna vodna zajetja. Največja zajetja na Dravi in Savi služijo vodnim elektrarnam. Med njimi največje je Ptujsko jezero, po površini (3.5 km2) celo večje od Bohinjskega jezera, vendar pa zadržuje precej manj vode (19.8 milijonov m3).

jun 20

Mengeška koča

Popoln naziv te izletniške točke je pravzaprav Mengeška koča na Gobavici. Zemljevida skorajda ni potrebno risati, ker jo je izredno lahko najti. Dovolj je, da pridete v center Mengša. Če prihajate iz Trzina, je prava smer zadnji odcep levo pred križiščem, kjer se odcepita cesti, prva proti Kamniku in druga proti Brniku, Cerkljam in Krvavcu. Sicer pa sem tokrat našel predstavitveni film, ki vam bo pot nazorno pokazal. Gledate ga izključno na lastno odgovornost, kajti primeren je le za umirjene romantike.

Predlagam vam, da parkirate pri otroškem vrtcu, takoj ko zavijete na cesto proti Gobavici. Zakaj bi rinili čisto do vznožja in motili ostale sprehajalce. Da o tistih, ki se peljejo kar na vrh, sploh ne rečem nobene. Do Mengeške koče vodijo poti z različnih koncev. Iz Mengša sta glavni dve: prva, precej strma, vodi po najkrajši poti naravnost na vrh, druga pa je trim steza, ki je položnejša in nas naokoli hriba počasi pripelje na vrh in potem spet nazaj v dolino. Na trim stezi lahko med sprehodom tudi vadite. 25 postaj z različnimi vajami premore ta naša trim steza.

trim1

Toda pozor – na poti od predlaganega parkirišča vas že čaka presenečenje. Človek dobi občutek, da je prišel na nekakšno živalsko farmo sredi odlagališča odsluženih strojev, avtomobilskih gum, vejevja in gradbenega materiala.

trim2

Koze, krave, konji in verjetno sem katero žival tudi spregledal. Človek resnično ne ve, ali bi se čudil, smejal, jokal ali karkoli četrtega. Česa podobnega v Sloveniji zagotovo ne boste našli. Seveda se mi takoj zastavi vprašanje, če imajo te živali zagotovljene pogoje za dostojno bivanje.  Potem se spomnim na one druge živali (verjetno jih celo jeste), ki so celo svoje življenje privezane na verige ali zaprte v kletkah in ugotovim, da imajo te tukaj kar spodobne življenjske pogoje. Na enem od prejšnjih sprehodov sem posnel celo tole fotografijo. Koze na avtomobilu prestižne znamke. No, vsaj nekoč je bil … Itak so koze vedno padale na dobre avtomobile …

trim3

trim4Kaj se tukaj pravzaprav dogaja? Vse vam bo jasno, ko preberete članek Graščak Jurij je na župana nagnal koze.

Mi pa pojdimo naprej na našo trim stezo. Od vsega so mi najbolj všeč krogi. Zelo priročno orodje, da se človek postavi na glavo in pogleda na svet z drugačne perspektive, iz drugega zornega kota. Kaj takega bi si želel v svoji pisarni. Prepričan sem, da bi bila kreativnost še veliko večja. Sredi trim steze je odcep za pot proti koči na vrhu. Letos slavi zares visok jubilej (mater je že stara, ampak dobro izgleda …).

 

 

trim5

Na poti navzdol me je zajela nevihta in me kar precej namočila. Na srečo je bil le malo nižje lani odprt še en gostinski objekt. Kavica me je dodobra ogrela in mi krajšala čas do trenutka, ko je spet posijalo sonce.  Po prihodu v dolino pa me je pričakala čudovita mavrica. Le kaj mi je sporočala?

trim6

jun 19

Grad Strmol

strmol1Grad Strmol je privlačna točka za kratke izlete. Nahaja se v neposredni bližini naselja Cerklje na Gorenjskem. Z vaše standardne poti proti smučišču  Krvavec enostavno skrenete v levo in ne morete zgrešiti. Samo območje vam ponuja obilo lepot, ki si jih lahko ogledate, za daljši sprehod pa se morate še nekoliko potikati po grajskih gričkih in travnikih ter okoliških gozdovih.strmol2

Morda je boljša ideja, da jeklenega konjička pustite kar v centru Cerkelj ali pa na parkirišču za smučišče Krvavec tik pred vasjo Grad. V obeh primerih vam bo pot skozi naselje Dvorje pri Cerkljah vzela kakšnih petnajst minut. Svetujem vam, da takoj na koncu vasi zavijete desno v gozd in se gradu Strmol približate po gozdni poti. Na poti boste srečali izvir in nekakšno vodno zajetje. Nad njim pa boste zagledali figuro, ki je kdo ve zakaj, pomazana z rdečo barvo.

Uradni viri o gradu Strmol nekoliko dolgočasno pravijo naslednje:

Grad Strmol s parkom je dobro ohranjena in izjemno slikovita celota, umeščena ob vznožje Dvorjanskega hriba. Jedro gradu predstavlja stolpasta stavba s pozno srednjeveškim jedrom, ki je bila izoblikovana v sedanji obliki v pozni renesansi in baroku. Osrednjo stavbo obdaja nizko, štirikotno renesančno obzidje, utrjeno s kvadratnimi vogalnimi stolpiči. Vhodni portal na severni fasadi krasita atlanta, ki sta obenem s puti v parku delo kiparja Angela PuttaPozza. Grad hrani bogato zbirko historičnega pohištva, slik in drugih antikvitet. Koncept parkovne zasnove okrog gradu izvira iz 17.stoletja, njegovi bistveni deli so terasasto oblikovan parter na južni strani gradu, ki preide v travno ravnico z jezerom ledvičaste oblike ter dostopni lipov drevored na zahodni strani. Vidno so v celoto vključena polja v ravnini in Dvorjanski hrib v ozadju. Park je opremljen s fontano in baročno plastiko, prinešeno iz nekdanjega gradu Zalog pri Moravčah.

strmol3

Pod gradom je bil nekdaj ribnik z dvižnim mostom, ki je bil ščit pred vpadi Turkov, danes pa pod njim najdemo umetno zasnovano jezerce.

strmol5

Grajska okolica je lepo sprehajališče, toda osebno imam najraje tale izhod na gozdno pot, ki vodi do ribnikov Češnjevek, na obrobju sosednje vasi, ki je le nekaj minut oddaljena od gradu Strmol. Tam  je pravi raj za uživanje, ali če hočete, tudi za meditacijo. Tako zelo lepo je tam, da bom o tisti lokaciji zagotovo napisal več kot le en prispevek.

strmol4

Več informacij o gradu Strmol, poteku njegove obnove in današnjem namenu, boste našli v članku “Grad Strmol za protokol, hlev pa za kongrese“. Za konec  pa le še pogled s hribčka na grajsko poslopje.

strmol6