jun 18

Brdo pri Kranju

Po skoraj 2000 letih odkar so ga Kitajci izumili, se obeta skorajšnja popolna ukinitev papirja. E-računi so dejstvo, tudi ostali dokumenti bodo v naslednjih letih postali e-dokumenti, počasi bomo dobili še e-robčke za nos in e-WC papir. Narava nam bo hvaležna.

brdo2

Danes je bil na Brdu pri Kranju dogodek z naslovom “E-računi – kako iz tega narediti dober posel?“. Imel sem to srečo, da sem se ga lahko udeležil. Lahko rečem, da je bilo nadvse koristno in poučno. Dogajalo se je v Kongresnem centru, to pa je prav tista lokacija, na kateri je pred časom razpadla Pozitivna Slovenija. Prav veliko hrupa tisti dogodek takrat ni povzročil, akterji so malce “obžalovali”, politični nasprotniki pa so jim ploskali in osle kazali. Ostali državljani svoj aplavz modro hranimo za trenutek, ko bo razpadla negativna Slovenija.

brdo1Lokacijo Brdo pri Kranju ni težko najti. Gorenjsko avtocesto lahko zapustite že na izvozu Kranj-vzhod, se peljete do prvega krožišča in zavijete desno v smer Jezersko. Naravnost dokler se da in potem levo skozi Britof in Predoslje. Iz izvoza Kranj-zahod pa najbližja cesta vodi preko Kokrice. Današnji simpozij je napolnil dvorano, predstavitve pa so bile kratke in jedrnate. Gostja iz Finske nam je nekoliko odprla oči, ko smo med njenim govorom lahko le ugotovili, kako daleč pred nami so prijatelji s severa in kako jih lahko le zavistno od daleč pogledujemo v zadnjo plat.

brdo5Priložnost sem seveda izkoristil in se po končanem dogodku odpravil na daljši sprehod po tem prekrasnem in čudovito vzdrževanem območju. Po drugi svetovni vojni pa vse do leta 1980 je bilo to območje Titova slovenska rezidenca. Danes je vsaj na zunaj težko najti nekaj, kar bi spominjalo na tiste čase. Morda le tale kip, kjer je naš nekdanji vodja globoko zaskrbljen nad usodo preljube Slovenije. Pa še vsak ptič fičfirič, ki prileti mimo, spusti nanj kakec ali dva … Spomnim se anekdot, ki so se takrat šepetale med ljudmi, kako maršalu pripeljejo pred puško medveda, on pa si pripne novo lovsko trofejo. Dobro, medved je le medved, njegovi današnji nasledniki pa streljajo v glavnem kozle.

brdo6

Ampak začelo se je nadvse obetavno. V koči Jezero so se v letu 1991 postavljali temelji nove slovenske države. Časi niso bili lahki, so bili pa lepi. Slovenci združeno enotni, kot nikoli prej ali kasneje v svoji zgodovini. Temelji so bili temu primerno dobri, kasneje pa je naše butalske politike obsedel hudič. Razdelili so se v dve skupini, levo in desno, nekje našli neko navidezno vrv in začeli vleči vsak na svojo stran.  Butalci so  navijali, nekateri za one na desni, drugi spet za one na levi. Medtem so se našli nekakšni cefizlji, ki jim rečemo kar tajkuni ter pokradli vso butalsko marmelado.

Pa da ne bi samo o težkih temah. Te prekrasne vodne ptice so si danes privoščile popoldanski počitek. Njih butalska marmelada prav malo zanima. Lepo jih je bilo opazovati.

brdo4

jun 14

Od Razbor do Čateža

razbore1Dolgih 172 let je minilo od takrat, ko je Fran Levstik  napisal svoj znameniti literarni potopis Popotovanje od Litije do Čateža . To delo predstavlja nekakšen Levstikov literarni program. Zelo znano  je tudi po tem, da sem to vprašanje (poleg Krsta pri Savici in Namišljenega bolnika) potegnil na maturi in dobil odlično oceno.

Tokrat smo se odpravili na nekoliko krajši, a nič manj zanimiv pohod od Razbor do Čateža. Seveda vsi ločimo tale »Levstikov« Čatež  od onega Čateža ob Savi, kamor se hodi staro in mlado namakat v klorirano toplo vodo.

V prečudoviti kraj Razbore  nas je povabila Vanda, naša priljubljena sodelavka, ki je imela to srečo, da si je že v najlepših letih prislužila vsakomesečno nagrado pokojninskega sklada. Do Razbor pridete iz avtocestnega izvoza Trebnje-zahod in jo skozi Veliko Loko uberete proti severu. Sploh ni mogoče zgrešiti. Pa na kokoši, ki se rade sprehajajo po cestah, pazite.

Sprejem je bil nekaj posebnega, baloni, harmonika, opojna pijača. Vsa vas se je dvignila na noge in razbore3
nas čisto po dolenjsko pričakala z odprtimi rokami. V istem stilu se je naše srečanje nadaljevalo in v poznih večernih urah tudi končalo. Vmes pa seveda popotovanje od Razbor do Čateža.

Ja, kar precej je bilo treba v hrib. Utrujenost je hitro minila, ker so na poti čisto posebne energijske točke, ki so nas sproti oskrbovale z novo energijo. Pozitivne energije je tu v izobilju. Nekatere točke, kjer se energija najbolj koncentrira, so označene s čisto posebnimi kamni. Ali se sploh lahko čudimo, da v teh krajih živijo tako čudoviti ljudje? Preveč je vseh točk, da bi jih tukaj omenjali. Morda le Marijin studenec, kjer teče bistra voda, ki je dobra za vid. Za vsak slučaj sem si poleg oči umil tudi ušesa. Na koncu sem jo še pil, kajti na svoji duhovni poti želim razviti predvsem svoj notranji vid.

razbore2

razbore4

Morda je na tem mestu prostor za majhno anekdoto, o kateri se bo še veliko govorilo, morda celo pisalo. Naša Katarinca je med potjo nabirala jurčke. Kar pet jih je uspela najti. Ker jih ni želela nositi v rokah, jih je zvito skrivala ob poti. Kako je svoja skrivališča označila, nam seveda ni povedala. Na njeno žalost pa nam Vanda ni vnaprej zaupala pohodniškega načrta. Tako smo se na izhodišče vračali povsem po drugi poti, jurčki pa so ostali v svojih skrivališčih. Naslednje leto je v teh krajih pričakovati pravo eksplozijo novih, mladih in slastnih jurčkov. Ko bi le vedel za vsa ta skrivališča … :-)

razbore5

Cerkev Marije Pomočnice na vrhu hriba v vasi Zaplaz  je dolenjsko romarsko središče. Od tu seže pogled daleč na vse strani pa tudi cerkev je lepo vidna z mnogoterih dolenjskih gričkov, ki so jih pridne roke zasadile z vinogradi. Kar prehitro smo prispeli do cilja v Čatežu in že se je bilo treba vračati, tokrat po dolini nazaj v Razbore.

razbore6

Kaj reči za konec? Že prišli smo v te kraje s pozitivno energijo, se tu prekrasno imeli in ko smo odhajali, je bila naša energija vsaj podeseterjena. Vandi smo za vse čarobne trenutke neskončno hvaležni.

jun 11

Po razbeljeni Ljubljani

Ljubljana je leta 2012 imela 282.994 prebivalcev!

Popoldanski sprehod po razbeljeni Ljubljani morda ni ravno najboljša ideja. Če pa že morate, poskrbite, da vam vročina prehitro ne udari v glavo. Na Prešercu, na soncu in sredi golega betona, je bilo danes zagotovo več kot 40 stopinj. O pravem sprehodu torej ni moglo biti govora. Šlo je za bolj ali manj počasno prekladanje iz sence v senco ter iskanje prostora, kjer veter vsaj malo popiha.

lj1Senca ob Ljubljanici ob sladoledu in kavi zagotovo ni slaba ideja. Verjetno je bilo veslačem spodaj bolj vroče, čeprav so imeli pri roki neomejeno količino vode. Vseeno sem jim malce zavidal, ko sem jih takole opazoval. Ko pa postane vse skupaj zares prevroče, je čas za boljšo idejo. Za kakšen lokal s klimo, na primer. Saj bi se zatekel v bližnjo trgovino s kozmetiko, a se na knjige vseeno bolj spoznam.

lj2

Kaj je novega na knjižnih policah. Takole na prvi pogled, nič posebnega. V oči sta mi  padla “odgriznjena” knjiga z recepti za čokolado in priročnik s praktičnimi nasveti za življenje. Za trenutek mi je postalo žal, da ne pijem piva. No ja, saj ga, dvakrat na leto ob posebnih priložnostih, pa še takrat je kakšna ženska zraven. Odločil sem se, da grem kar na vlak in potihem upal, da bo to tisti z delujočo klimo.

lj3

Ubral sem standardno bljižnjico čez perone, tako kot že nekaj stokrat v zadnjih letih. Šele danes sem opazil, da sem bil vsaj nekaj stokrat doslej tudi v smrtni nevarnosti. Napis ob progi jasno in glasno opozarja na to kruto dejstvo. Ali pa je tam le zato, da ne moreš tožiti železnice, če se ti slučajno zgodi, da nekega jutra prisopihaš v službo mrtev.

lj4

Bolj bo treba uporabljati možgane v prihodnje, sicer se mi lahko res še kaj pripeti. Tale razstava ameriškega muzeja je lahko prava priložnost, da se človek zamisli. Aja, vlak je imel klimo … neprecenljivo!