jun 06

Trbojsko jezero

Dolžina slovenskih meja: z Avstrijo 318, z Italijo 280, z Madžarsko 102 in s Hrvaško 670 km; skupaj 1370 km.

trboje0Na Trbojsko jezero večkrat zahajam. Nič ne pomirja bolj kot pogled na vodno gladino. Danes sem bil ponovno tam.

Razgledna točka se nahaja ob čolnarni na koncu vasi Trboje v smeri iz Smlednika proti Kranju. Če izstopite iz avtoceste na Brniku in peljete proti Kranju, lahko na krožišču pred Šenčurjem zavijete levo skozi Voklo in potem sledite prometnim oznakam.

Ja, čolnarna, ja. Dva gostinska objekta delata s polno paro, medtem, ko se otroci zabavajo na igralih. O čolnih niti sledu, kaj šele o obljubljenem supu. Očitno se gremo Slovenci najraje nekakšen gostilniški turizem. Območje ob jezeru ni primerno za daljše sprehode. Toda, če jo uberete peš v sosednjo vas Žerjavka, vam vzame le 5 minut hoje po urejenem pločniku. Tu zavijete desno na prijetno poljsko pot, ki na koncu zavije levo v gozd. Tu pa je že treba obrniti, če nočemo biti predolgi.

Pogled na vodno gladino pomirja dušo in telo

Trbojsko jezero je nastalo med Kranjem in Mavčičami kot posledica zajezitve reke Save, ko so leta 1986 zgradili HE Mavčiče. Voda je delno potopila tudi spektakularno sotesko Zarica, ki jo je Sava vrezala v konglomerat sprijete prodne nanose na Kranjskem in Sorškem polju. Prodišča, rečne loge in brzice je zamenjalo jezero, ki je postalo dom za številne vodne ptice. Nekatere tu gnezdijo, druge pridejo na zimske počitnice, tretje pa so na jezeru le na kratkotrajnem obisku. Posebej velja omeniti velikega žagarja, saj večina slovenske populacije te redke race gnezdi na Trbojskem jezeru. Na razgibanih konglomeratnih stenah s spodmoli rastejo tudi rastline, ki jih sicer najdemo v gorah.
Na Trbojskem jezeru imate možnost opazovati živali in rastline iz čolna katerega lahko najamete predvsem v poletnem času. 

trboje3

trboje2

trboje4

Če jo uberete peš v sosednjo vas Žerjavka, vam vzame le 5 minut hoje po urejenem pločniku. Tu zavijete desno na prijetno poljsko pot, ki na koncu zavije levo v gozd …

maj 27

Jezero Pristava Mengeš

pristava1Če se že odpravljate v Mengeš, vam svetujem, da si poleg Mengeške koče na Gobavici  ogledate tudi jezero, za katerega do danes sploh nisem vedel, da obstaja. Pa sem bil vsaj stokrat v Mengšu. Za jezero Pristava Mengeš je na strani ribiške družine zapisano geslo “ujemi in spusti”.

Kako pridemo do jezera oziroma ribnika. Opis poti je vzet iz »uradnih virov«: Dostop skozi Mengeš. Na glavnem križišču v smeri Trzin – Kamnik (gasilski dom) zavijete levo. Po cesti se peljete do prvega odcepa, kjer zavijete desno in sledite usmerjevalnim tablam za dostop do izdelovalca harmonik Zupan. Ko prečkate manjši most, zavijete levo in sledite asfaltirani cesti. Zadnji objekt na tem odseku je skladiščni objekt SCT-ja. Po 100 m ste prispeli na ribnik.

pristava2

Ko sem prebral princip lovljenja rib “ujemi in spusti”, sem prišel do zaključka, da tudi v takem primeru človek izkazuje svojo agresijo nad živalmi in da nikakor ne gre za nekakšno humano početje. Takole piše v virih:

Ribolov, ki postaja v zadnjem času vse bolj priljubljen je t.i. “ujemi in spusti” ribolov. Takšen način ribolova nikakor ne zmanjša užitka, ki ga ribič doživi za vodo, temelji pa predvsem na tem, da se ulovljeno ribo vrne nazaj v njen naravni habitat. Vredno se je pa zavedati, da ni pomembno ribo pri ribolovu le izpustiti, ampak je pomembno, kako jo izpustimo.

DIGITAL CAMERA

Nekaj pomembnih značilnosti izpuščanja in načina “ujemi in spusti” je:

  • Ko je riba ujeta, doživi ogromen stres in utrujenost, kar lahko pripelje do pogina. Ogromno poškodb ribe doživijo pri preglobokem požiranju trnka in v takšnih primerih je ribo mogoče bolje vzeti, kot izpustiti, saj bo pri poškodbi škrg verjetno poginila v naravi. Za uspešen ribolov po sistemu »ujemi in spusti« se naj uporablja trnek brez zalusti, saj je ob pravilnem “drilu” uspešnost ulova prav tako odlična.
  • Fotografiranje ribe naj bo čim krajše, v kolikor je mogoče naj bo riba čim več časa vlažna (polivajte jo z vodo), ali še bolje, naj se slikanje opravi kar v vodi ribolova. Nikoli pa zaradi lepših in svetlejših slik ribe ne shranjujmo v čuvarice in čakajmo z njimi na dnevno svetlobo, saj na tak način lahko riba pogine.
  • Vaš pribor naj bo dovolj močan, da boste ribo kar se da čim hitreje spravili na obalo in k sebi, le tako je vaš ribolov lahko tudi za ribo varen, če jo nameravate izpustiti.
  • Preden ribo izpuščate nazaj v njeno okolje, jo v vodi malo podržite, zanihajte naprej in nazaj, da riba dobi kisik v škrge. Ko se bo riba dovolj opomogla, bo sama pokazala “razigranost” in to je znak, da ribo lahko izpustite in bo še naprej živela v vodi.

Ja s tole “razigranostjo” je avtor resnično pridal piko na i. Ko sem odhajal nazaj proti centru Mengša, sem posnel še spodnjo fotografijo. Zanimiva stavba v prekrasnem okolju.

pristava4